Epska freska Irana in njegove zgodovine iz pozabe priklicuje epizode, ki z več vidikov rahljajo omejujočo podobo Irana, kakršno v zadnjih desetletjih utrjujejo mediji. Roman prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil. Bere se lahko kot natančen in večplasten psihogram iranskega 20. stoletja, ki zajema tako fevdalno življenje v odmaknjenih pokrajinah kot urbano intelektualno, politično in revolucionarno vrenje v sedemdesetih letih, izteče pa se v neizogibnost izgnanstva, v katero je bilo v preteklosti in sedanjosti prisiljenih toliko Irancev. Roman nas s spretno montažo fikcije in dejstev, mešanjem vzhodnjaških in zahodnjaških pasusov v zelo orientalskem načinu pripovedovanja zgodb s številnimi digresijami sooči z množico odločilnih vprašanj o politični, osebni, spolni svobodi, vprašanj o izgnanstvu in integraciji, ki so temeljna vprašanja naših sedanjih družb.
Število strani: 337